Okrevanje po pandemiji

It-Tnejn 22 ta’ Marzu 2021 11:00 12:30
Europa Experience - David Sassoli Piazza Venezia 6c (Roma)
Is-Slovenja

V spletni razpravi z uglednimi gosti bomo v ponedeljek, 22. marca, spregovorili (tudi) o tem, ali lahko Slovenija gospodarsko okrevanje po pandemiji spremeni v razvojni preboj. 

Evropska sredstva iz instrumenta za okrevanje in odpornost so skupaj z denarjem iz kohezije in drugih evropskih skladov priložnost za izhod iz krize, razvoj in povečevanje blaginje državljanov. Glavni cilji instrumenta so odpravljanje gospodarskih in socialnih posledic pandemije, podpora zelenemu prehodu in digitalna preobrazba. Slovenija bo iz mehanizma lahko počrpala do 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Skupaj s sredstvi iz večletnega proračuna EU za obdobje 2021-27 lahko Slovenija računa na več kot 10 milijard evrov, kar je največ doslej.

V teh ključnih tednih in dneh pred oddajo slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje se bomo z gosti v našem virtualnem Studiu Evropa v ponedeljek, 22. marca, ob 11. uri pogovarjali o tem, kako kar najbolje izkoristiti evropska sredstva in Sloveniji omogočiti preoblikovanje v razvito digitalno družbo 21. stoletja. Z nami bodo:

  • evropska poslanka Romana Tomc (ELS)

  • evropska poslanka Tanja Fajon (S&D)

  • evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew)

  • Ulla Hudina Kmetič, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

  • Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

  • dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

  • dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in vodja Koordinacije slovenskih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS)

Pogovor bo povezovala novinarka  Radia Slovenija Maja Derčar, v živo ga lahko spremljate na našem Facebook profilu ali na našem YouTube kanalu.

V spletni razpravi bomo (po)iskali odgovore na naslednja ključna vprašanja:

  • Kako bodo države članice, tudi Slovenija, uporabile EU sredstva za zeleni in digitalni prehod ter razvojni preboj po pandemiji?

  • Kaj uredba o instrumentu za okrevanje in odpornost zahteva od držav članic pri pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje?

  • Kdaj bodo možna prva izplačila iz mehanizma, kakšna so lahko predplačila?

  • Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje?

  • Kako bi slovenskim podjetjem lahko z razpisi omogočili tehnološko prestrukturiranje v industrijo 4.0, ki pomeni uvajanje avtomatizacije, digitalizacije, umetne inteligence.

Naslednji koraki

Države članice EU morajo do konca aprila v Bruselj poslati načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za razdelitev 750 milijard evrov iz lani dogovorjenega novega evropskega instrumenta. Evropska komisija ima dva meseca časa za njegovo oceno, nato pa mora končni nacionalni načrt v roku enega meseca potrditi še Svet EU s kvalificirano večino.

Za nadzor nad izvajanjem instrumenta za okrevanje in odpornost bo odgovorna Evropska komisija, pri čemer jo bo lahko Evropski parlament vsaka dva meseca pozval, da pred ustreznim parlamentarnim odborom poroča o razmerah na področju okrevanja EU, pa tudi o tem, kako uspešne so članice pri doseganju svojih ciljev.